<< nazaj Direktni marketing v praksi

Državno prvenstvo v direktnem marketingu

Komentarji:   7 26.02.2008

Državno prvenstvo v direktnem marketingu je v teku. Tekmovalci so oddali naloge prvega kola. In sedaj čakajo na rezultate. Vi seveda lahko pogledate kako so se tekmovalke in tekmovalci lotili nalog in ugibate kdo se bo uvrstil v naslednje kolo. Skratka vse rešitve prvega kola so objavljene na www.prvak.si (kliknite na "Poglej rešitev" pri vsakem tekmovalcu).

Ugibajte, komentirajte. Za pregled vseh nalog si morate vzeti nekaj časa, takole površno in na brzino se ne boste naučil nič. Rezultati z mojimi komentarji pa bodo objavljeni čez tri tedne. Potem pa spet nove naloge ... :) Državno prvenstvo v direktnem marketingu je zabavno in poučno tekmovanje. Predvsem pa zelo, zelo resnično. Pravi realni testi, nobene žirije, nobene komisije. Kdor proda več, gre naprej. Kot, da bi bilo v poslu kako drugače ...

---

Komentarji:

27.02.2008 @ 12:01 Aleš Lisac

Miran mi je poslal tale primer direktne prodaje ... No ja, če človek ne poizkusi, nikoli ne izve, ali bo šlo ali ne ... :)

27.02.2008 @ 12:02 Aleš Lisac

Še slika.

27.02.2008 @ 17:37 Ana

Opazila sem, da so se tekmovalci kar dobro potrudili pri sestavljanju svojih nalog in bi težko napovedala zmagovalce. Skoraj vsak je uporabil nekaj prepričljivega in pri vsakem se najde kaj odbijajočega. Res bo zanimivo.

Toda, med izdelki nisem opazila samo razlik v pristopu. Med njimi je razlika tudi v cenah produktov, ki jih prodajajo. Kako to? Je to namerni poizkus, da se preveri koliko sama cena vpliva na prodajo ali je napaka kje drugje?

04.03.2008 @ 12:53 Saša Gerčar

Ana, pa ne boš rekla, da si pri meni našla kaj odbijajočega :)
Je pa res, da je hudo, ko dobiš nalogo, kjer ti Aleš da kup omejitev (pa teksta le toliko, pa barvi le dve, pa cena je takšna, pa nobenega popusta, pa ....) Jaz ti lahko iz prve roke povem, da sem se kar nekaj časa sekirala in razmišljala kaj za vraga naj napišem, da bi ljudi privleklo takoj. Popusta ne da, cene ne morem kar umetno zvišati na 100€ in potem dati kao popust, ker je to zavajanje, Aleš nam ni dal nobenega "sprožilca" ... Kaj naj vsakemu kupcu obljubim kosilo, ki ga plačam jaz? :) Skratka, če pisma le bereš ne vidiš vseh "težav", zanimivo je poskusiti!

05.03.2008 @ 16:10 Lidija

Se popolnoma strinjam Saša :) Ni tako enostavno kot zgleda...zdaj, ko berem svojo nalogo vidim toliko napak, da me glava boli :) A ko to pišeš, tega pač ne vidiš...sploh če nalogo delaš v omejenem času, res ni tako enostavno, ker ni časa, da bi dal nalogo na stran in jo malce bolj objektivno pogledal čez par dni...
Zanimiva izkušnja tole tekmovanje, ni kaj :)

07.03.2008 @ 15:42 ervinator

Nekaj pripomb.

1. Knjiga Draytona Birda. Noben prodajalec v pismo ni vključil niti enega citata iz knjige. Uporabili so sicer izbrana mnenja strokovnjakov ter našteli naslove poglavij, same prodajalce pa noben del knjige ni tako prevzel, da bi bodoče kupce obdarili s kratkimi citati.

2. Stol Leonardo. Težka naloga, ki jo bedasta fotografija z ležečim starčkom še oteži. Jaz te fotografije nikakor ne bi vključil v pismo.

3. Predavanje Lisaca. Motijo predvsem pogojniki in ugibanje (skoraj gotovo, verjetno, najverjetneje). Zanimiva dilema je, ali se postaviti zgolj v zorni kot naslovnika, ali raje v prvo osebo množine - v stilu "mi smo zdaj skupnost".

Sicer so besedila precej okorna, izražajo nepotrebne dvome samih prodajalcev, vsebujejo dvojno zanikovanje in seveda slovnične napake ... Vidi pa se, da s(m)o se od lanskega leta že veliko naučili. ;)

12.03.2008 @ 21:24 miro

Ta slika s prodajalcem kep me je spomnila na enega od mojih posebnih dejanj.
Včasih kakšno stvar ljudje naredimo tudi za štos in ne le za to, da bi bil to dober posel.
Pred mnogimi leti (kaj pa vem, mogoče pred osemnajstimi ali dvajsetimi) so na SKB točno napovedali kdaj bodo začeli "talati" neke zelo ugodne kredite. Med kandidati je bila tudi moja sestra, ki je napovedala, da bo sla v vrsto ze zvečer pred dnevom X.
Pred očmi se mi je naslikala dolga vrsta premraženih (bilo je v hladnem letnem obdobju) in zaspanih ljudi, ki zdolgočaseno postopajo pred vrati banke. Pa saj ne morejo tako čakati, sem pomislil. Ljudje potrebujejo nekaj za dvig morale. Nekaj, kar jim bo olajšalo čakanje.
Pa je padla zamisel: kuhano vino in čaj za tiste; ki so za bolj zdrave stvari (hm, a ne bi bili potem raje doma v topli postelji??).
Tako sem hitro zaktiviral svojo mamo, da je pričela kuhati vino in partnerko, da sva vse skupaj sredi noči privlekla pred banko in začela z "velikim biznisom". Na neki razmajani camp mizici sva imela vse. Termoske, lonce, zalogo plastičnih kozarcev ...
Moram povedati, da je prezebla množica najprej z začudenjem in nezaupanjem gledala vse skupaj. Iz svojih spalnih vreč, s svojih camp stolov in iza privzdignjenih ovratnikov in šalov so opazovali kaj se dogaja.
A potem se je počasi začelo. Kar naenkrat je bilo konec prve runde in nekajkrat sem skočil do mame po novo zalogo. Še dobro, da se je doma z leti nabrala kar zgledna količina raznih vin, ker ni bil nihče kaj hud pivec.
Toda, razen, da sem porabil vso zalogo vina (in trenutno domačo zalogo čajnih vrečk), ni bilo neke hude koristi. Saj sva vse prodajala, a za ceno, ki je bila zagotovo mnogo prenizka glede na situacijo. Iz nje bi lahko iztržila mnogo več kot dobro večerjo, če gledam le finančno.
Toda gledano iz drugih plati sva vseeno odnesla veliko. Bila je neka izkušnja, dober štos, zadovoljstvo, da sva moji sestri (mimogrede: kar dolgo časa se je delala, da naju sploh ne pozna) in ostalim delala družbo in jim malo popestrila turobno hladno noč.