<< nazaj Arhitekti in oblikovalci nimajo pojma

Dnevnik guruja

Komentarji:   16 13.10.2006

Pred kratkim sem kosil v portoroški gostilni Sidro. Hrana in postrežba je bila primerna. Zapletlo pa se je na stranišču.

Nikakor mi ni uspelo odpreti pipe, da bi si umil roke. Poskušal sem z vrtenjem, roke sem pod pipo nastavljal pod vsemi mogočimi koti, v upanju, da jih bo čim prej zaznal kakšen kdo ve kje skrit senzor, pogledal sem pod lijak, ali ni morda kakšnega nožnega vzvoda, s katerim bi odprl pipo. Pa nič, iz pipe ni pricurljala niti kapljica.

Potem sem si vzel nekaj minut za premislek, dobro sem se razgledal po prostoru in ugotovil dvoje. Prvič; opazil sem, da je na sosednjem umivalniku ročaj pipe odtrgan. Očitno je nekdo izgubil živce ...

---

Drugič; na steni, tik ob obeh pipah, sem opazil tudi skico s pojasnilom, kako je treba pipo obrniti, da priteče voda.

Navodila za odpiranje pipe! To pa je res nekaj posebnega …

Sledil sem navodilom in si umil roke. Potem sem se o zadevi pogovoril z natakarjem. Povedal mi je, da ima večina gostov z odpiranjem pipe težave. Zato so tudi nalepili dodatna navodila.

Seveda sva se strinjala, da je arhitekt oziroma oblikovalec, ki si je pipo izmislil, navaden butelj. Morda je pipa res zelo estetska, ampak zaradi oblikovalčeve kaprice je povsem neuporabna. Ne služi svojemu osnovnemu namenu. Ljudje je ne znamo uporabljati!

Podobno kot s to pipo se dogaja v oglaševanju.

Kjer imajo oblikovalci ali arhitekti glavno besedo, dobimo morda lep izdelek, ki pa pogosto ne opravlja svoje osnovne naloge.

Ne prodaja. Če oglas ne prodaja, je zanič. Kot je zanič pipa, ki je ne zna nihče uporabljati.

Zakaj podjetniki nasedajo oblikovalcem in raznim drugim prodajalcem megle? Vzrok zanimiv …

Ste opazili, da pogosto drugim ljudem verjamemo bolj kot sebi? Mnenja drugih ljudi upoštevamo, čeprav prihajajo iz ust nekompetentnih oseb.

Jaz se ne morem dovolj načuditi staršem, ki jih lahko povsem prepriča mnenje vzgojiteljice o njihovem otroku. Kot da ne bi imeli lastne pameti, oči in ušes … Vzgojiteljica, ki je komaj naredila tistih nekaj izpitov, na kateri šoli že?, od diplome pa ni prebrala še nobene knjige, o vašem otroku ve popolnoma vse in vas poučuje …

Ko pa ji postavite zelo preprosto vprašanje, ali je vaš malček pojedel kosilo, ne zna povedati, ker si ni zapomnila … In kljub temu starši kot začarani z odprtimi usti in ušesi poslušajo nakladanje vzgojiteljic, učiteljev, kaj šele šolskih psihologov …

Še bolj kot »običajnim« ljudem pa radi verjamemo osebam, ki imajo neko avtoriteto, nek naziv.

Če arhitekt reče, da je nekaj lepo, bo že res, si mislimo. Če zdravnik misli, da komolec boli zaradi tenisa, mu verjamemo, čeprav tenisa morda sploh ne igramo …

Če nas v marketinški agenciji prepričujejo, da je oglas dober, kljub temu da sploh ne razumemo, za kaj v njem gre, jim vseeno verjamemo, saj so vendar strokovnjaki.

In na koncu dobimo pipo, ki je nihče ne zna uporabljati. In na koncu dobimo oglase, ki jih stranke ne razumejo. Dobimo oglase, ki ne prodajajo.

Drage prijateljice in dragi prijatelji.

Moj današnji nasvet je kratek in morda nekoliko neobičajen:

Zaupajte vase. Verjemite svoji zdravi pameti. V večini primerov ste pametnejši kot ljudje okoli vas. Pametnejši ste kot »strokovnjaki«, ki vam želijo svoje neumne nasvete drago prodati.

Ko se že pogovarjamo o oglaševanju ...

Preden objavite oglas ali prodajno pismo, storite naslednje:

Pojdite v bližnji lokal na pivo. Pokažite svoj oglas desetim naključnim obiskovalcem. Dajte jim 15 sekund časa. Potem jih vprašajte, kaj so videli.

• Če večina ne zna povedati, kaj prodajate, NISTE na pravi poti.
• Če večina vaš oglas pohvali, NISTE na pravi poti.
• Če naključni pivci začnejo popravljati slovnične napake v oglasu, NISTE na pravi poti.
• Če pa vas vprašajo, ali je to, kar piše v ponudbi res, in če jih zanima, ali lahko to, kar prodajate, tudi sami kupijo, ste najverjetneje na pravi poti.

In prosim, nikar ne govorite, da nimate časa za testiranje oglasov. Medtem ko popijete eno samo pivo, boste izvedeli dovolj!

Lep pozdrav,
mag. Aleš Lisac

p.s. Pravkar sem se spomnil zanimivega načina, kako bi arhitektu, ki je oblikoval pipo, dokazali, kako dober in uporaben je njegov izdelek. V stranišču bi morali nad pipo obesiti velik napis z naslednjo vsebino: »Če imate težave z odpiranjem pipe, pokličite arhitekta, ki je pipo oblikoval, na njegovo GSM številko 040 77 10 77«. Pa bi fant videl, kako dobro je zrisal pipo … 

p.p.s. Če bolje pomislim, v resnici to verjetno ne bi nič zaleglo. Dotični arhitekt bi bil namreč še bolj prepričan, da so ljudje neumni, ker niti ene lepo oblikovane pipe ne znajo odpreti … raja, nestrokovnjaki, laiki, nešolani odpiralci pip …

Guru direktnega marketinga, Drayton Bird, mi je pred kratkim ob večerji rekel: »You know, Aleš, commonsense is not that common«. In še kako prav ima!

p.p.p.s. Na Državnem prvenstvu v direktnem marketingu bomo zmagovalca določili zelo preprosto. V neposrednih dvobojih bo moral premagati ostale tekmece. Iz kola v kolo bo moral dokazati, da njegove besede prodajajo. Nobene komisije, nobene žirije, nobenih točk za slog, šteje samo prodaja!

Komentarji:

• Stran
•   
• 1
• 2

25.10.2006 @ 07:31 Tina

Bravo, Aleš!

Ta je bila pa iskrena in življenjska. Sicer vsi arhitekti in oblikovalci niso enaki, vendar je precej težko najti nekoga, ki pripravi res dober oglas, ki bo prodajal. Naročniki pač živimo od prodaje in ne od nagrad. In navsezadnje smo plačniki storitev...

25.10.2006 @ 08:13 Suzana

Sicer malo mimo teme, a vendar:

le kako se odpre tisto pipo?

S.

25.10.2006 @ 10:26 b

p.s.: post scriptum
p.p.s.: post post scriptum

25.10.2006 @ 11:27 metka

p.p.p.s odločno -odlično se strinjam popolnoma. Sploh ni res da "diploma" kaj pove o znanju in zdravem razumu.

25.10.2006 @ 13:55 zoran

Pozdravljeni!
In kaj se lahko iz izčrpnega komentarja naučimo, da nam vsaka posebnost ostane v spominu.G. Aleš si je še posebej zapomnil to nenevadno pipo, pa čeprav je mogoče težko uporabna, pomembno je pa to , da si jo je zapomnil in o njej napisal tudi debel komentar.Če pa pomislimo koliko pip v življenju je že uporabljal in , da je ta bila prva o kateri je pisal!
Zanimiv izdelek, ni kaj!
Sicer pa tudi arhitekti želijo biti drugačni in po svoje prepoznavni!
lp(nisem arhitekt)

25.10.2006 @ 17:16 stane

V p.p.s.-ju je Aleš napovedal točno to, kar je potem Ana napisala: (Da se nista vidva tako malo dogovorila zaradi boljšega odziva...???, ja marketing je huda reč...) Arhitekti nekaj narišejojo, ker na ta način izrazijo svoje.... Potem pa ti to naredi, pol pa prodaj, če moreš..., da o uporabnosti ne govorim. Mogoče je Ana res pametnejša od Aleša, toda vaš prodajalec avtomobila, hiše, PIPE...krompirčka....vas ne bo vprašal, koliko ste pametni, ampak vam bo na koncu povedal znesek.... Iz pisanja sodeč...bi rekel, da je Aleš v vodstvu.
p.s. Ja črne in bele (srebrne) limuzine so veliko bolj cenjene, kot npr.roza.

• Stran
•   
• 1
• 2