Nove objave na vaš mail!
Vsak nov zapis, vam lahko pošljem po elektronski pošti. Prijavite se tukaj:
Poglejte kaj sem zapisal, natanko pred letom dni:
Imate svoj krizni priročnik?
Kaj boste naredili, ko pride kriza?
Ni vprašanje, ali bo tudi v vaše podjetje prišla kriza. Vprašanje je, kdaj in kakšne vrste bo naslednja kriza. In ...
Oglejte si tudi
Kazalo
- 21-dnevna šola prodaje
- Kaj bi lahko rešilo Janeza Vajkarda Valvasorja pred bankrotom?
- Imate svoj krizni priročnik?
- Kaj pravijo številke?
- Vsak upor proti vladarju Covidu XIX. je nesmiseln
- "nič se ni dalo narediti"
- Zgodba o zašitih nosovih
- Kitajska metoda pranja možganov
- Oglas za traktor
- Če je enostavno kupiti, boste prodali več
- Gradili desetletja, odšlo čez noč …
- Najboljši prodajni stavek vseh časov
- Ali je sedaj pravi čas za prodajo?
- Zadeva: Sklop webinarjev za vas in vaše podjetje
- 20 lepotic se je preizkusilo v prodaji ...
- You Did What?
- Kako med 4% najboljših prodajalcev?
- Častim za rojstni dan!
- Celoletni trening in mentorski program - marketing, prodaja
- Castle Escape - igra pobega na gradu Kostel
- Na kakšni postelji je spal ruski car?
- Marketinška rehabilitacija na morju
- Firma Boss - poučna podjetniška aplikacija
- Another drink?
- Niso plačevali davkov
- Pokvarjen mikser
- Magnifico ima jajca
- Prevaranti
- V Ljubljano prihaja "malinovec", ga bova šla poslušat?
- Marketinška formula za povečanje prodaje
Tag
Aleš Lisac, Marketing, Direktni marketing, Trženje, Neposredno trženje, Retorika, Retorik, Javno nastopanje, Šola retorike, Prodaja, Povečanje prodaje, Zaslužek, Povečanje zaslužka, Oglaševanje, Guru, Coaching, Seminarji, Knjigarna, Dobre knjige, Svetovanje, Consulting,
- << nazaj Najslabši prodajalec v Sloveniji
-
Dnevnik gurujaKomentarji: 17 19.11.2006
Včeraj dopoldne sem vstopil v trgovino s tehničnim blagom. Znana, zelo znana svetovna blagovna znamka. Aleš Lisac v raztrganih kavbojkah, ponošeni jakni in neobrit ... V trgovini sva bila sama s prodajalcem. Ni
Najslabši prodajalec v Sloveniji
Včeraj dopoldne sem vstopil v trgovino s tehničnim blagom. Znana, zelo znana svetovna blagovna znamka. Aleš Lisac v raztrganih kavbojkah, ponošeni jakni in neobrit ... V trgovini sva bila sama s prodajalcem. Ni me pozdravil.
Vprašal sem ga, ali imajo aparat, ki si ga že dolgo želim. Rekel je, da ne. Da jih dobijo bolj poredko.
»Kdaj pa mislite, da dobite naslednjo pošiljko?«
»Ne vem, verjetno čez kakšen dober teden.«
»Pustil vam bom vizitko, pa me pokličite in pridem po zadevo, veste, sem vaš sosed, 70 metrov od vaše trgovine stanujem.«
»Gospod ... saj veste, kako je z vizitkami, rade se izgubijo, raje pridite pogledat čez kakšen teden.«
»Imate kakšen prospekt?«
»Ne.«
»Potem si pa zapišite moj telefon in ime. Sem Aleš Lisac, telefon pa je ...«
»A ste vi tisti, ki predava?«
»Ja, sem. Ste me že poslušali?«
»Ne, še. Vas pa pridem poslušat v ponedeljek, šef mi je naročil, da moram na vaše predavanje.«
Prepričan sem, da me ne bo poklical. Ker si pri mojem imenu ni ničesar zapisal. Ker je bil čisto brez volje. Ker mu je bilo popolnoma vseeno, ali bo prodal ali ne. Ker mu je bilo res vseeno, ali me bo še kdaj videl. Ker se mu zdi to, da ga je šef poslal na moje predavanje, brez veze.
Prijaznost je konkurenčna prednost. Ogromna! In še nič ne stane. Podjetja investirajo milijone in milijone za to, da privabijo stranke. Prodajalec iz trgovine pa ni želel vzeti moje vizitke, »ker se vizitke rade izgubljajo«. In tudi prijazen ni bil. Prav nič se ni potrudil. Da bi me poklical, se mu je zdelo odveč, čeprav stanjem nekaj deset metrov stran.
Če bi bil prodajalec pravi, bi mi izdelek zaračunal, prodal še dodatno opremo in obljubil, da mi vse skupaj prinese, ko zadevo dobijo. In jaz bi kupil. In ne bi šel brskat po internetu, ali lahko isto stvar dobim od kod drugje po pošti. In pri njih bi kupil še kaj drugega. In ...
Ko sem bil pred 20 leti s prijatelji na Gibraltarju, je eden izmed njih kupoval uro. Prodajalec natačno tiste ure, ki si jo je prijatelj zaželel, ni imel. Zato nas je posadil na stole, postregel s pijačo in nas zabaval toliko časa, dokler njegov partner ni prinesel ure. Morda jo je šel iskat v skladišče, morda jo je kupil v sosednji trgovini ...
Dobri prodajalci vedo, da so njihovo bogastvo stranke. Ne izdelki, ki jih imajo v skladišu, le stranke so tiste, ki so nekaj vredne.
Komentarji:
- Stran
- 1
- 2
- Stran
- 1
- 2
Bom povedla samo en primer: Sestra je imela maturantski ples in s 400.000,00 sit sva se sprehajali po dražjih trgovinah ter iskali obleko. Odnos je bil v vsaki trgovini soliden, dokler nisva prišli v najdražjo in zelo priznano modno hišo v Celju. Ko naju je prodajalka na vhodu zagledala v kavbojkah in majici je rekla: "joj punci, vesta tukaj v naši trgovini pa ne bosta našli nič za sebe. Nasvidenje prosim". Tega ne bom nikoli pozabila.
Mislim, da se ta neizkušenost in "brezveznost" prodajalcev dogajaja samo zaradi tega, ker nekateri prodajalci enostavno nočejo prodajati, nimajo ljudje volje, drugega dela pa ne najdejo. Za prodajalce bi morali postaviti ljudi, ki jim je všeč ta poklic in ki bi ga z veseljem opravljali!
Je veliko takšnih prodajalcev, ampak še vedno premalo!
Ne vedno, ni nujno...
NIKOLI ne veš, če povprečno oblečen osebek ne sedi na 10-ih ali 100-tih miljonih evrov...
Moramo vedeti, da v ZAhodni Evropi še zdaleč ne šminkarijo tako, kot v Sloveniji...
Primer: lastnik ene najbolj uspešnih firm za pištole GLOCK v Borovljah, Avstrija, ki opremlja med drugim tudi policije večine ameriških zveznih držav) se vozi v 7 let starem ajponskem avtomobilu...
V Sloveniji pa je še vedno mnogo šminkarjenja in kako vedeti, kdo nima (dober) avto na leasing, Armanijevo obleko pa sposojeno?
grem drugam. Avto, prav tako prestižne znamke sem nato kupil v kilometer oddaljeni prodajalni.
In še izkušnja mojega prijatelja. Pred leti je bil s svojim petletnim sinčkom v Hongkongu. Utrujena sta se ustavila v restavraciji da popijeta sok. Takoj je prihitel natakar in malemu prinesel povišan stolček. Ko mu je prijatelj rekel naj se ne trudi toliko saj gre le za otroka, mu je le-ta odgovoril: "O, on danes mali gost, čez dvajset let on velik gost."
Nekdo omenja da je delavec zato takšen ker ima plačo 150.000 SIT/mesec. Če bi bilo podjetje moje in četudi bi on plačal meni 150.000 SIT/mesec ga ne bi vzel saj mi dela minus že samo s svojo prisotnostjo.