<< nazaj Ruthless Management Of People & Profits

Dobre knjige

Komentarji:   30 18.06.2008

Predstavljam vam odlično knjigo. Pravzaprav eno najboljših knjig, kar sem jih prebral v zadnjem času. Če bi to knjigo prebral prej, bi kakšno zadevo v svojem poslu naredil drugače. Knjiga je provokativna, razumemo pa jo lahko le podjetniki, le delodajalci.

Iz vsebine:

- Video kamere za nadzorovanje zaposlenih in ostali pripomočki so nujni. Če zaposlene nadzorujete, gre produktivnost navzgor. Zadovoljstvo zaposlenih sicer upade. Ampak Dan S. Kennedy pravi: »Kaj me briga, če so zaposleni slabe volje, glavno da delajo, da dobim od njih maksimalno produktivnost.«

- Vodenje zaposlenih z zgledom ne deluje. Če delaš več kot tvoji podrejeni, tega oni ne bodo opazili, ali pa te bodo imeli za norca.

- Zaposleni so najeto sredstvo, kot recimo fotokopirni stroj, kamion. Kaj naredite, če fotokopirni stroj ali kamion, ki ste ga najeli, ne dela? Vrnete ga tja, kjer ste ga dobili, in kupite ali najamete novega …

- Vsi zaposleni se prej ali slej polenijo tako kot dirkalni konji. Ne da se jim več hitro teči, zgubijo voljo po tekmovanju, nočejo teči v dežju. Ker se zaposleni prej ali slej polenijo, jih je nujno potrebno pravočasno zamenjati.

---

- Odpuščaj hitro, zaposluj počasi.

- Plačujte svoje zaposlene bolje kot konkurenca. Potem boste tudi lažje in brez vsakih zadržkov lahko od njih zahtevali več.

- Podjetniki želimo biti prijazni, prijetni, tako smo navajeni. Dan pravi, da je biti prijazen sicer v redu, ampak če smo prijazni do vsakega zaposlenega, potem pozabljamo, zakaj smo v poslu … V poslu smo zato, da kaj zaslužimo. Samo dva razloga sta, zakaj podjetniki zaposlujemo. Prvi in edini pravi razlog – ker se splača. Zaposlujemo pa tudi, ker je življenje s kakšno tajnico, ki namesto nas hodi na banko, udobnejše. Zaposlenih nimaš zato, da se z njimi družiš, imaš jih zato, da z njimi ustvariš dobiček.

- Odličen marketing ti nič ne pomaga, če zaposleni sabotirajo akcije. In to se dogaja zelo pogosto. Podjetniki moramo pripraviti natančna pravila, ki se jih morajo zaposleni držati. Če se jih ne držijo, morajo oditi. In to takoj!

- Vsako podjetje mora imeti predpisane procedure. Čisto za vse. Od tega, kako se odgovarja na telefonske klice, do tega, da se med delom ne je, ne pošilja SMS-ov in ne surfa po internetu.

- Koliko podjetnike res stanejo zaposleni? Urna postavka in stroški delovnega mesta, regres, dopusti in bolniške so le del zgodbe. Tem stroškom je potrebno prišteti še stroške napak, ki jih naredijo zaposleni, stroške kraj (da, v vseh podjetjih – tudi v vašem – zaposleni kradejo), stroške, ko zaposleni surfajo po internetu, jedo sendviče, kadijo, se pogovarjajo o nogometu, skratka, zapravljajo delodajalčev denar. In ti stroški po avtorjevem izračunu. Ampak to še ni vse, podjetnik mora še prišteti stroške, ki na koncu nastanejo z zamenjavo zaposlenega, stroške šolanja, stroške časa, ki ga porabi za uvajanje novega zaposlenega in ukvarjanje z njim … Avtor izračuna, da so stroški za zaposlenega, ki ga plačujete 4 dolarje na uro, v resnici 36,22 dolarjev na uro. Če želi tak zaposleni ostati v službi, mora lastniku prislužiti vsaj dvojno vsoto. Sicer mora oditi.

- O čem razmišlja podjetnik? O tem, koliko dobička mu zaposleni lahko naredijo danes.

- O čem razmišlja zaposleni? O svojih otrocih (ali je mali jokal, ko ga je pustil v vrtcu), o zakonskem partnerju, o načrtih za poletni dopust, o prihodnjem vikendu, o naslednji žurki, o računih, ki jih mora plačati, o špeceriji, ki jo mora kupiti, o tem, da morajo ugotoviti, s kom je sodelavka preživela vikend, o tem, kdo bo zmagal v Big Brotherju, o tem, kdo v službi je pokvarjen, kdo neiskren, o tem, da je potrebno priti v službo pravočasno, o tem, da je pametno slediti pravilom, ki jih je postavil šef, o tem, koliko dobička lahko pridelajo šefu. Vse v tem vrstnem redu seveda.

Tale knjiga ni ravno marketinška, ampak o tej knjigi pišem, ker je v njej veliko resnic in ker ti še tako dober marketing ne pomaga, če, kot pravi Dan S. Kennedy, tvoji zaposleni bojkotirajo vse, kar si zamisliš.

Podjetniki preberite, lažje vam bo. Ostali pa preberite in se zgražajte, če želite. Kot pravi Dan, razumeli itak ne boste. Dan tudi ve, da je večina zaposlenih prepričana, da so pametnejši od šefa, pametnejši od lastnika …

Jaz seveda še vedno mislim, da obstajajo zaposleni, ki jih ni potrebno nadzorovati z video kamerami, ampak Dan ima več izkušenj kot jaz. Trenutno pa ima eno samo zaposleno. :)

 

Komentarji:

• Stran
•   
• 1
• 2
• 3

19.06.2008 @ 11:44 Lidija

Peter povedala sem, kaj ženske znamo ;) Če pa to vse delamo, pa upam da ne vedno in v vseh situacijah seveda...

Sama priznam, da v poslu to s pridom izkoriščam kadar je to seveda potrebno, za doma se pa popolnoma strinjam da imeti "copatka" sploh ni zabavno. :)

19.06.2008 @ 13:46 Aleš Lisac

Ervinator, mislim, da bi ti Dan (prebral sem vse njegove knjige, bil na več njegovih seminarjih, se z njim osebno pogovarjal ?) takole odgovoril:

- teoretiki nimajo pojma, kar dobro zveni v knjigah se ne obnese v praksi. Sam sem imel 45 zaposlenih in poizkusil ?open door policy?. Rezultat? Ko se jim ni dalo delati so se prišli pogovarjat v mojo pisarno. Na koncu je produktivnost padla, jaz pa tudi nisem nič naredil, ker so mi ves čas utrujali z neumnostmi
- nadzor z videokamerami preprosto deluje. Produktivnost se poveča in zaposleni tudi pokradejo precej manj, če vedo, da jih nekdo nadzoruje. Jasno, da jim sprva zadeva ni všeč, ampak delajo pa vseeno bolje. Produktivnost naraste. Zakaj se recimo nihče od zaposlenih v igralnicah ne pritožuje nad video nadzorom v igralnicah?
- Zaposleni so sredstvo, enako kot fotokopirni stroj. Dan želi samo povedati, da podjetnik, ki želi dobro sebi in zaposlenemu, ne sme dovoliti, da bi bil zaposleni neproduktiven. Potrebno je natančno definirati, kaj se od vsakogar pričakuje in ga potem tudi striktno kontrolirati.
- Res je, da se zaposleni polenijo prej, če ni ustrezne notranje kulture. Posebno huda nevarnost pa je, če zaposliš nekoga, ki s svojo lenobo okuži tudi vse, ki bi sicer tudi radi delali ? Neverjetno kako hitro lahko slabi delavci svoje razvade prenesejo na pridne.
- Danova knjiga je namenjena podjetnikom. Predvsem jim želi Dan povedati, da ne smejo biti pri svojem delu z zaposlenimi preveč ?nice?. Biti moraš neizprosten. Ker podjetnik zaposlene plačuje, mora od njih dobiti naročeno. Brez izgovora.
- Še nekaj je res. Dan je predvsem mojster marketinga in prodaje. Knjiga je namerno napisana provokativno. Če želiš, da te bodo ljudje brali, moraš zavzeti stališče. Sivina se ne prodaja. Bolje je črno, ali pa belo. Samo sivo ne sme biti. Podobno velja za Randya Gagea, njegovo knjigo sem opisal pred kratkim.

19.06.2008 @ 14:49 Nova

Ervinator: aleluja!

Pa še to: prepričana sem da je tudi organizacijska struktura z malo ali nejasnimi pravili (jaz sem tvoj prijatelj in vse je dovoljeno...kao, čeprav je v resnici prikrito) enak pozročitelj nezadovoljstva, slabe klime in slabe produktivnosti kot pretiran nadzor, ustrahovanje ipd.... Ljudje potrebujemo meje in pravila, da so stvari jasne, da vemo s kakšnimi pričakovanji stopamo v poslovni odnos... Kajti vsi jih imamo. Vedno. Ni pa nujno, da smo vedno prav razumljeni. Ker nihče ne živi v naši glavi, da bi natanko vedel. (primer: ok, vodo si lahko vzamem, list tudi, aha kuverte pa ne...banalen primer a pametno se mi zdi, da je res čimveč stvari jasnih, kaj se pričakuje, kaj je dovoljeno, kaj ne). Tudi se mi zdi dobro, da se stvari preverjajo (ali smo se prav razumeli, v čem je problem, ali se lahko drugače dogovoriva) in če se konec koncev kdo od partnerjev ne drži dogovorjenega (in npr. ne predlaga nobene rešitve in ni zainteresiran za poravanvo), mora, jasno, za to prevzeti odgovornost. Kakšno? To je stvar presoje posameznika... Lahko ostane tudi brez službe. Seveda.

Jah, no, pa še to :) Ne verjamem, da nasplošnio ljudje najhitreje delamo, kadar smo ustrahovani! Bog pomagaj :) če bi to držalo...Mislim, da kakor kdo - nekdo se zlomi, nekdo res hitreje dela, tretji se upre...Če pa že, pa nikoli na dolgi rok in vedno zaradi sebe, ne zaradi drugega, (ki misli, da lahko vpliva na vedenje drugih...)

Vsi smo svobodni v svojih odločitvah.

19.06.2008 @ 17:11 ervinator

Pravzparav se v nadzor s kamero nisem obregnil, pač pa v utemeljitev. Nadzor s kamero zagovarja tudi Dieter Brandes v knjigi Aldiju, ki nedvomno zavzame jasno stališče, vendar brez žaljive arogance do bralcev. Knjige, kjer je provokativnost predvsem zaradi provokativnosti, sam zavračam. Kontra primer je Brandesova knjiga: sicer se tudi on ne navdušuje nad teorijo (predvsem nad teorijo svetovalnih podjetij), vendar pa so njegova stališča v skladu s teorijo o organizacijski kulturi.

19.06.2008 @ 18:26 haris

to prebereš pa kakšno od maxvella.. kako voditi, ustavrjati vodje.. izoblikuješ se pa sam..ne moreš biti tako kot piše, pa tudi z izkušnjami dosti pridobiš.. najboljš je red v kombinaciji z motiviranostjo..skrajnosti niso ok.. my opinion

19.06.2008 @ 18:29 haris

sam hočem ustvariti tako podjetje v katerem bodo zaposleni imeli vse možnosti, lastniški delež, delovno mesto.. da so visoko motivirani in se s podjetje poistovetijo, kot da je njihovo. problem: ljudje niso podjetniki, več naredijo če so plačati natančno, na uro..

26.06.2008 @ 10:18 Dejan Murko

Bah ... tole je totalni nesmisel. Tako kot povsod v življenju, je tudi tu več možnih poti do uspeha. Spomnim se dveh citatov ravno na področju HRM-ja:

"A company is stronger if it is bound by love rather than by fear … If the employees come first, then they´re happy."
- Herb Kelleher, soustanovitelj Southwest Airlines

"Look, kiddie. I built this business by being a bastard. I run it by being a bastard. I´ll always be a bastard, and don´t you ever try to change me."
- Charles Revson, ustanovitelj Revlon, višjemu direktorju svojega podjetja

Dva popolnoma različna primera vodenja, vendar oba uspešna.

In še to: sam niti slučajno ne bi rad vodil podjetje, kjer bi potreboval kamere za nadzor zaposlenim.

27.06.2008 @ 21:30 Aleš Lisac

Pravkar berem Štefančičev članek v Mladini. George Carlin je izjavil:"Ljudje večinoma delajo ravno toliko, da niso odpuščeni, plačani pa so ravno toliko, da službe ne pustijo."

03.07.2008 @ 09:28 Dejan Murko

To je vse res. Vendar jaz ne želim imeti "večine ljudi" v službi, tako kot ne želim imeti "povprečnega" podjetja.

19.02.2009 @ 11:14 Goran

Dodatek, ki manjka v knjigi. :)

• Stran
•   
• 1
• 2
• 3