<< nazaj Mičo Mrkaić - njegova zadnja kolumna?

Lisac Marketing Ekspres

Komentarji:   8 24.08.2007

Mičo Mrkaić je znan. Mičo Mrkaić je blagovna znamka. Znan je postal, ker zna pisati. Znan je postal, ker o vsaki zadevi zavzame stališče. Stvari so po njegovem črne ali bele, sivine praktično ni.

Če želite tudi vi priti do statusa eksperta na katerem koli področju, morate zavzeti določena stališča. Beseda »odvisno« vas ne bo pripeljala daleč. Odločiti se morate, ali je nekaj črno ali belo, in potem svoje stališče zagovarjati. In Mičo Mrkaić se tega pravila zelo dobro drži. Mojster.

Sedaj pa vprašanje za razmislek:

Bi bil Mičo Mrkaić uspešen kolumnist tudi, če bi se rodil pred dvesto, tristo leti? Bi ga njegovo ostro pero pripeljalo do takšne slave, kot jo ima v Sloveniji danes?

---

Odgovor je seveda ne.

Mičo Mrkaić bi bil po objavi svoje druge kolumne že mrtev. Ja, mrtev. Če ne že po drugi kolumni, pa zagotovo po tretji ali peti.

Zakaj?

Recimo, da bi Mrkaič v kolumni časopisa »Fevdalni list« napadel dvornega ekonomista Aleksandra. V kolumni bi ostro in argumentirano dokazal, da je Aleksander butelj, ki o ekonomiji nima pojma. Aleksandra bi označil za umskega siromaka, ki ne loči mikroekonomije od mikrobiologije.

Kako bi umski siromak, butelj Aleksander, reagiral na kolumno? Edina logična reakcija v tistem času bi bila dvoboj! Aleksander bi naslednji dan Miča izzval na dvoboj.

Razžalitev je bila seveda vedno dovolj dober razlog za poziv na dvoboj. Dvoboj, torej. Mečevanje.

Tu pa bi se Mičo Mrkaić znašel pred težavico. Slab ekonomist in umski siromak Aleksander namreč slovi kot odličen mečevalec. Je mlad, hiter, izurjen. Mičo s svojim trebuhom in slabo fizično pripravljenostjo ne bi imel nobene možnosti. Obležal bi v mlaki krvi. In njegove kariere kolumnista bi bilo konec.

Se lahko Miču Mrkaiću zgodi kaj takšnega tudi danes?

Pravzaprav se mu že dogaja. Seveda danes pozivi na dvoboj niso v modi. Je pa res, da si Mrkaić z vsakim komentarjem nakoplje več sovražnikov. In morda to NI ravno tisto, kar si Mičo Mrkaić res želi. Po mojem bi bil lahko enako znan in veliko bolj priljubljen, če bi o ljudeh govoril malo lepše in bolj prizanesljivo.

Hja, boste rekli, potem Mrkaić ne bi bil Mrkaić. Prepričan sem, da bi dobil, kar ima in še več, če bi bil malo prijaznejši. In z vsem skupaj bi verjetno tudi več zaslužil. Če bi bil prijaznejši, bi mu več ljudi ponudilo kakšno poslovno priložnost za kakšen evro več.

Evri pa Miča Mrkaića zagotovo zanimajo. Saj je vendar ekonomist. In če se prav spomnim, je nekje izjavil, naj ljudje le kupujemo njegove knjige, da bo lahko še naprej pil kristančiča.

Skratka, Mrkaiću želim v bodoče manj prepira in več kristančiča. In še več carskih kolumen seveda.

Marketinški nauk tega zapisa:

1. Če želite, da vas opazijo, če želite, da vam priznajo status eksperta, če želite, da se o vas govori, morate zavzeti jasna stališča. Ne glede na to, kaj prodajate (ideje v kolumnah, zobno pasto, jedrske reaktorje, telefonske pogovore …), bolje si vas bodo zapomnili in več boste prodali, če bodo vaše trditve jasne, drugačne, če boste zavzeli stališče.

2. Ta nauk pa je bolj življenjske, ne toliko marketinške narave: Prepirati se ne splača! V prepiru ne morete nikoli zmagati. Na Miča sem se spomnil ob (ponovnem) branju knjige »How to Win Friends & Influence People.« Poučen je odlomek o predsedniku Lincolnu. Lincoln je imel, ko je bil še mladenič, izjemno ostro pero. Dokler ga jeseni 1842 zaradi članka v časopisu ni na dvoboj izzval James Shields. Do dvoboja na srečo ni prišlo. Sekundanta sta ga v zadnjem trenutku preprečila. Si je pa Lincoln dogodek tako dobro zapomnil, da po njem ni nikoli več napisal žaljivega pisma. Ne kritizirajte, ne prepirajte se, sploh ne s strankami. In tudi o konkurenci se vam prej splača govoriti dobro kot pa slabo.

Lep pozdrav!

Komentarji:

24.08.2007 @ 17:35 Roman

V današnjih Financah opisuje zanimiv pogled na vpliv države na svobodo in pravico odločanja svojih državljanov. Sicer mi je pa všeč uvodnik Petra Frankla in zgodba o kritiziranju z nadaljevanjem.

lp,r.

24.08.2007 @ 21:21 Ljubo

Ja, take stvari kot jih on piše, naredijo bum na kratko potem pa se prah poleže, folk si zapomni info ne pa tudi avtorja...

Dokler bo kredibilen profesor, bo lahko komot preživel, kar je več pa ...

24.08.2007 @ 21:52 Fenixica

Kar se tiče prijaznosti, mam tole za povedat:

Velik potepuški pes se je znašel v nenavadni sobi: vse stene so bile od vrha do tal prekrite z ogledali .
Ves presenečen je v trenutku spoznal, da ga je obkolila cela tolpa psov.
V jezi in strahu je začel kazati zobe,renčati in lajati.
Seveda so tudi ostali psi ponavljali za njim in takoj začeli renčati in lajati.
Da bi se ubranil pred napadom, se je pes začel vrtoglavo hitro vrteti okrog svoje osi, dokler ni z vso silo planil v enega od namišljenih napadalnih psov.
Napol mrtev in krvav se je ob razbitem ogledalu zgrudil na tla.

...če bi ob prihodu v sobo samo enkrat prijazno pomahal z repom,
bi ga vsi psi sprejeli prijazno.

NAUK:
človek vedno najde tisto, kar pričakuje da bo našel.

g. Mičo...na zdravje!

25.08.2007 @ 00:21 ficcanaso

fenixica, povabim te na deci kristančiča ...

25.08.2007 @ 08:44 ervinator

Ljubo, meni pa se zdi, da si bomo v primeru Mića Mrkaića bolj zapomnili avtorja kot pa info. Rezultat je, da se pojem mrkaić asociativno najprej povezuje s skrajno žaljivostjo in skrajnostjo idej, pri tem pa se idejna ost izgubi zaradi na-nož argumentacije.

25.08.2007 @ 09:11 Aleš

Ervinator ima spet prav. :) Ljudje si bomo - smo si že - zapomnili avtorja kolumen in morda eno ali dve kolumni. Potem bomo pa čez čas pozabili še na tisto eno ali dve kolumni in nam bo v spominu ostal samo avtor. Ljudje na vsako stvar prilepimo nalepko. Vse popredalčkamo. Izdelke, ljudi, politike ... :)

27.12.2007 @ 12:04 Tine Motoh

V zadnjih dnevih sem prebral Mrkaičevo knjigo To so bile svete krave. Čudovita zadeva, celo enkratne za naše razmere, kjer ljudje ne operirajo z dejstvi, z njihovimi pogledi na resnico in redkokdaj pazljivo poslušajo, kaj jim sogovornik pove, da bi nato lahko dali argumentiran odgovor.
Vendar...vendar se povsem pridružujem vašemu mnenju o načinu, kako okarakterizira "nasprotnike". Čeprav se intimno z njegovimi mnenji tudi tu zelo strinjam, se vendar to ne dela na tak način. Pravzaprav je vse odvisno od cilja. Če je njegov cilj, da njegove ideje prodrejo do širšega kroga in doseže spremembe, potem je to napačno. Če pa mu gre le za navaden prepir, kdo ima bolj prav, je pa z tem načinom v zmoti.

Lp, Tine

27.12.2007 @ 12:06 Tine Motoh

...haha, popravek zadnjega stavka zgornjega komentarja:
...kdo ima bolj prav, je pa s tem načinom vse OK.